Petra in Sebastian 23.05.2009

Vse se je začelo dogajati decembra 2008. Že dlje časa sva se dogovarjala o poroki, a nisva našla tiste prave lokacije. Dokler nekega dne Sebastian ni prišel domov in me vprašal kaj si mislim o tem, da bi se poročila pod vodo. Seveda sem bila čisto navdušena, tako, da so se takoj začele priprave. Morala sva urediti vse potrebno na UE, z vsemi ostalimi pripravami pa so nama z veseljem pomagali pri SKUPININORIKSUB, ki so poskrbeli praktično za vse. Midva sva samo povedala najine želje. In končno je po dolgih mesecih prišel najin dan. Že v petek sva šla v Piran, saj smo imeli prvo slikanje. Ker sva vedela, da bo sobota naporna, sva se kmalu odpravila spat. In že je bil tu 23.5.2009. Seveda kot vsaka nevesta, tudi jaz nisem mogla ponoči spati in sem tako že ob 6h zjutraj odšla na sprehod ob morju, ki je še kako prijal. Dobila sem se tudi na kavici z mojim očitom, da jo še zadnjič spijem z njim kot samo njegova hčerkica. Nato sva s Sebastianom odšla do dive centra, kjer so sledili še zadnji popravki in priprave, preden so začeli prihajati svatje. Prvi so prišli že ob 10h, zadnji ob 13h. Počasi smo se z "matičarko", pričami in nekaterimi svati začeli pripravljati za v vodo, medtem ko so ostali svatje odšli do pomola, kjer jih je čakal Subaquatic, ki nama ga je za presenečenje najel moj oči, da bi ja bili vsi svatje prisotni na obredu. Ob 14h so vsi poskakali v vodo, mene pa je do bodočega moža pospremil oči, čeprav si niti v sanjah nisem kaj takega predstavljala. Obreda pod vodo niti ne znam dobro opisati, ker si takrat v čisto drugem svetu. Z eno besedo, bilo je sanjsko. Laura nama je prvo dala za prebrat tekst, potem pa so sledila vprašanja in seveda sva oba odgovorila z DA, za tem prstančki in poljub. Po obredu sva šla en krog okoli barke, da sva tudi midva od blizu videla ostale svate. Po besedah moje mami, je bilo to najbolj ganljivo. Kaj kmalu smo šli ven iz vode, kjer so nama pri stopicah postavili obok iz rožic, ki ga je naredila tašča, da je bilo res vse tako kot mora biti. Jaz sem hitro odhitela v kopalnico, saj sem imela samo 15 minut časa, da se naličim za obred zunaj, preoblekla pa se nisem, ker smo se odločili, da če je potapljaška poroka, naj bo do konca in tako smo s pričami ostali v potapljaških oblekah. Po obredu smo takoj dobili šampanjec, sledil je prvi ples, nato pa še ples s starši. S tem je bilo uradnega dela konec in je sledila zabava v Spužvi, kjer so poskrbeli za hrano in pijačo.

Na tem mestu bi se rada zahvalila prvo SKUPININORIKSUB, predvsem Matkotu, ki je bil tudi najin fotograf, in Marjanu, ki sta skupaj to organizirala. Brez vaju najin dan ne bi bil nikoli tak. Hvala vama.

Rada bi pa omenila še to, da brez Marjana se jaz ne bi nikoli začela potapljati, torej kot je rekel Sebastian, ne bi nikoli doživel take poroke. Marjan hvala ti, ker nisi obupal nad mano in mojo masko.

Zahvaliti se morava tudi Lauri, ki je vse to sploh omogočila. Laura hvala ti. Brez tebe najine poroke ne bi bilo.

Hvala pričam, Marjanu in Dragu, da sta bila tako super priče.

Posebna zahvala pa gre tudi mojemu očiju, ki je poskrbel za najlepša presenečenja. Oči hvala ti. Ni bilo lepšega kot to, da si me ti pospremil v vodo.

Hvala tudi natakarjem, da so tako lepo skrbeli za najine svate.

Petra in Sebastian